Zaščita s plini

V ta namen se danes uporabljajo CO₂ in Ar oziroma mešanice CO₂ – Ar –  N. Pri plamenskem varjenju to vlogo opravi zgorevni plin, ki je sestavljen iz CO, CO₂, in H₂. Zaščita s plini je zelo enostavna in učinkovita. Najboljša zaščita se doseže pri varjenju v argonu. Zaradi visoke cene se uporablja največ pri varjenju barvnih kovin in njihovih zlitin ter visoko legiranih jekel.

Zaščita s praški in žlindro

Varilni praški vsebujejo komponente, iz katerih pri izgorevanju nastajajo plini in žlindra. Plini ščitijo zvar le med samim taljenjem. Žlindra, ki pokrije staljeni material, ščiti zvar med varjenjem in ohlajanjem. Poleg zaščitne imajo varilni praski še ostale učinke.  To je vzrok, da so zvari bistveno bolj kakovostni.

Naloge varilnih praškov so:

1. Zaščitna naloga. Plini, ki nastanejo iz oplaščenja ščitijo oblok in zvar med varjenjem. Plini nastajajo iz dodatkov celuloze in ostalih organskih spojin. Žlindra, ki nastane s taljenjem dodanih komponent (CaO, SiO₂, MgO, CaF₂, Ti0₂, AI₂Q₃ in ostalo), ščiti material med
2. Električna naloga. Pri segrevanju se iz oplaščenja sproščajo plini, ki olajšajo nastanek obloka in povečajo njegovo stabilnost. Za ta namen so v praških dodatki alkalnih kovin (Li, K, Cs), ki imajo nizko ionizacijsko energijo varjenjem in pri ohlajanju.
3. Metalurške naloge. Komponente, ki so v varilnih praških izvršijo nekatere metalurške funkcije in s tem bistveno izboljšajo mehanske lastnosti zvarov.

Pomembne metalurške funkcije praškov so:

o       Dezoksidacija in pomirjevanje (odstranjevanje oksidov). To nalogo opravijo dodatki FeSi, FeMn, Al in Ti.

o       Odstranjevanje žvepla in fosforja. To nalogo opravijo dodani CaF₂, CaO, MgO in Mn.

o       Legiranje. V večini primerov praški vsebujejo legirne elemente, ki izboljšajo določene lastnosti zvara.

o       Razogličenje-zmanjšanje vsebnosti ogljika. To je potrebno pri varjenju Fe zlitin z večjim deležem ogljika. V takem primeru so v praških prisotni oksidi kovin (MnO, Ti0₂).

Ostale naloge:

• Elektrode z veliko produktivnostjo, vsebujejo (v oplaščenju) zmlete kovine oziroma železo.
• Površinska napetost žlindre pritiska staljeni material. Zaradi tega so zvari bolj gladki in bolj enakomerni.
• Žlindra zmanjšuje hitrost ohlajanja in s tem preprečuje kalilne pojave.

Glede na razmerje CaO + MgO + K₂0 + Na₂0 / SiO₂ + TiO₂ so varilni praški kisli, bazični in nevtralni.

Kisli vsebujejo večji delež SiO₂, bazični praški pa več CaO, CaF2, MgO. Oksidne elektrode vsebujejo večji odstotek oksidov ( Fe₂O₃, MnO, SiO₂).

V varilnih praških so dodane še mazivne komponente (lojavec, talk, kaolin), ki olajšajo odstranjevanje žlindre, V oplaščenju paličastih elektrod pa so dodane še vezivne komponente (vodno steklo).