PRENOS MATERIALA
Kakovost nastalega zvara je v veliki meri odvisen tudi od oblike prenosa materiala.
Oblika prenosa je odvisna od napetosti in jakosti električnega toka.
Poznamo tri karakteristične oblike:
- grobokapljični – GK
- kratkostični – KS
- pršeči – PRŠ
- pulzni
Grobokapljični prenos se uporablja zelo malo. Nastane pri večjih napetosti in manjših tokovih.
Število kapljic je 10 do 30 na sekundo. Značilno zanj so obžigi materiala in zajede ob zvaru.
Kratkostični prenos nastane pri manjši napetosti in manjšem varilnem toku. Pri tem je tudi oblok krajši kot je normalno. Nekajkrat na sekundo staljena kapljica naredi kratek stik med elektrodo in zvarom. Pri tem prenosu je oblok tih, brizganje in izgube materiala so najmanjše. Slaba lastnost tega prenosa je slabše izvajanje žlindre in pojav zlepov (neprevarjenostdodajnega materiala). Uporablja se, pri varjenju v prinudnih legah in varjenju tanjših varjencev .
Pršeči prenos je prisoten pri večjem toku in višji napetosti. Material se prenaša v večjem številu manjših kapljic (do 200 kap./s). Pri tem nastane gladek in lep zvar z globokimuvarom in širokim temenom. Ni brizganja materiala v okolici zvara, zato je izkoristek zelo dober. V praksi se uporablja najbolj pogosto. Njegove slabosti so; možnosti nastajanja mikro razpok in neuporabnost pri varjenju v prinudnih legah.
Pulzni prenos je kombinacija dobrih lastnosti kratkostičnega in pršečega prenosa.
Pulzni prenos je možen le pri sodobnih pulznih virih.
Z izbiranjem frekvence in jakosti visokofrekvenčnega toka vplivamo na velikost in čas prehoda kapljic v zvaru. Vrednosti se izbirajo tako, da se v enem pulzu prenese ena kapljica.
