Tehnologija na internetu

Ta objava naj ne bo sprejeta kot dokončna resnica; vsak naj raziskuje in preverja

ZAŠČITA ZVARA

Pri obločnem varjenju se material v zvarni coni segreje nad njegovim tališčem. Pri teh temperaturah je vpliv okolice zelo velik. Potrebna zaščita se lahko doseže z uporabo zaščitnih plinov. praškov in žlindre.

Zaščita s plini

V ta namen se danes uporabljajo CO2 in Ar oziroma mešanice CO2 – Ar –  N. Pri plamenskem varjenju to vlogo opravi zgorevni plin, ki je sestavljen iz CO, CO2, in H2. Zaščita s plini je zelo enostavna in učinkovita. Najboljša zaščita se doseže pri varjenju v argonu. Zaradi visoke cene se uporablja največ pri varjenju barvnih kovin in njihovih zlitin ter visoko legiranih jekel.

Zaščita s praški in žlindro

Varilni praški vsebujejo komponente, iz katerih pri izgorevanju nastajajo plini in žlindra. Plini ščitijo zvar le med samim taljenjem. Žlindra, ki pokrije staljeni material, ščiti zvar med varjenjem in ohlajanjem. Poleg zaščitne imajo varilni praski še ostale učinke.  To je vzrok, da so zvari bistveno bolj kakovostni.

Naloge varilnih praškov so:

  1. Zaščitna naloga. Plini, ki nastanejo iz oplaščenja ščitijo oblok in zvar med varjenjem. Plini nastajajo iz dodatkov celuloze in ostalih organskih spojin. Žlindra, ki nastane s taljenjem dodanih komponent (CaO, SiO2, MgO, CaF2, Ti02, AI2Q3 in ostalo), ščiti material med
  2. Električna naloga. Pri segrevanju se iz oplaščenja sproščajo plini, ki olajšajo nastanek obloka in povečajo njegovo stabilnost. Za ta namen so v praških dodatki alkalnih kovin (Li, K, Cs), ki imajo nizko ionizacijsko energijo varjenjem in pri ohlajanju.
  3. Metalurške naloge. Komponente, ki so v varilnih praških izvršijo nekatere metalurške funkcije in s tem bistveno izboljšajo mehanske lastnosti zvarov.

Pomembne metalurške funkcije praškov so:

o       Dezoksidacija in pomirjevanje (odstranjevanje oksidov). To nalogo opravijo dodatki FeSi, FeMn, Al in Ti.

o       Odstranjevanje žvepla in fosforja. To nalogo opravijo dodani CaF2, CaO, MgO in Mn.

o       Legiranje. V večini primerov praški vsebujejo legirne elemente, ki izboljšajo določene lastnosti zvara.

o       Razogličenje-zmanjšanje vsebnosti ogljika. To je potrebno pri varjenju Fe zlitin z večjim deležem ogljika. V takem primeru so v praških prisotni oksidi kovin (MnO, Ti02).

Ostale naloge:

  • Elektrode z veliko produktivnostjo, vsebujejo (v oplaščenju) zmlete kovine oziroma železo.
  • Površinska napetost žlindre pritiska staljeni material. Zaradi tega so zvari bolj gladki in bolj enakomerni.
  • Žlindra zmanjšuje hitrost ohlajanja in s tem preprečuje kalilne pojave.

Glede na razmerje CaO + MgO + K20 + Na20 / SiO2 + TiO2 so varilni praški kisli, bazični in nevtralni.

Kisli vsebujejo večji delež SiO2, bazični praški pa več CaO, CaF2, MgO. Oksidne elektrode vsebujejo večji odstotek oksidov ( Fe2O3, MnO, SiO2).

V varilnih praških so dodane še mazivne komponente (lojavec, talk, kaolin), ki olajšajo odstranjevanje žlindre, V oplaščenju paličastih elektrod pa so dodane še vezivne komponente (vodno steklo).

Varilni praški so lahko:

  • naneseni na površin elektrod oplaščene elektrode,
oplaščene elektrode
oplaščene elektrode

 

  • v obliki praškov za varjenje pod praškom in žlindro,
Varjenje pod praškom

 

  • v sredini votlih elektrod strženske elektrode.
strženske elektrode
izdelava strženskih elektrod
Skip to content
WordPress Appliance - Powered by TurnKey Linux