Rezalni parametri

Pogoji procesa odrezavanja, v katerih deluje rezalno orodje imenujemo rezalni parametri. Ti določajo, kako in s kakšnimi hitrostmi se orodje premika po oziroma v obdelovancu.

1) Glavno gibanje:

Omogoča nastanek odrezka. Opravlja ga lahko orodje ali obdelovanec in je lahko krožno ali premočrtno. Hitrost glavnega gibanja označujemo kot hitrost rezanja. Računamo jo po naslednji enačbi:

v_c ..rezalna hitrost (m/min)

d ..premer surovca (mm)

n ..število vrtljajev glavnega vretena (min^-1)

2) Podajalno gibanje f (mm/vrt):

To je pomik orodja ali obdelovanca v rez .

3) Globina rezanja a (mm)

Tako imenujemo premaknitev orodja v obdelovanec, ali obratno.

Vrednosti rezalne hitrosti, globine rezanja in podajanja najdemo v raznih katalogih orodja. To so približne smernice, ki jih na podlagi lastnih izkušenj poljubno spreminjamo!

Višje vrednosti	Nižje vrednosti
večja produktivnost	manjša produktivnost
večja obraba orodja	manjša obraba orodja
večji stroški za orodje	manjši stroški orodja

Obstaja tudi odvisnost med podajanjem in debelino odrezka v ter med globino in širino reza . Glavni člen v tej odvisnosti je nastavni kot; ko se nastavni kot povečuje in se približa vrednosti 90°, lahko zaradi praktičnih razlogov privzamemo, da debelina odrezka, podajanje, globina in širina reza zavzamejo enake vrednosti. Z zmanjševanjem nastavnega kota pri danem podajanju in globini reza se povečuje širina reza in zmanjšuje debelina odrezkov.

a..globina rezanja

f..podajanje

b..širina odrezka ali širina reza je dolžina, na kateri je pravi rezalni rob v stiku z materialom obdelovanca. Merimo jo vzdolž rezalnega roba

h..debelina odrezka, je debelina nedeformiranega materiala, ki ga mora odrezati rezalni rob.

κ..nastavni kot

Prerez odrezka je zmnožek širine reza in debeline odrezka. Je merilo za obremenitve rezalnega roba

Količina odrezkov v časovni enoti

Je neposreden pokazatelj tega, kako učinkovit in donosen je proces odrezavanja .

Q oziroma MRR- material remove rate (cm³/minuto)

Sposobnost procesa kako hitro tvorimo odrezka.

Ločimo grobe in fine obdelave.

Cilj grobe obdelave je odstranitev čim večje količine materiala na časovno enoto s čim nižjimi stroški, izbrani rezalni parametri pa so zato tako visoki, kot jih dopuščajo stroj, rezalno orodje in obdelovanec.

Pri finih obdelavah je drugače, saj morajo izpolnjevati tudi zahteve glede točnosti dimenzij, lastnosti površine izdelka.. Zanje zato izbiramo manjše vrednosti podajanja in globine rezanja, kakor tudi razmeroma visoke rezalne hitrosti.

Rezalni parametri za grobe in fine obdelave so tesno povezani tudi s težavnostjo obdelave materiala. Ni nenavadno, da so rezalni parametri, ki so najprimernejši za grobo obdelavo enega materiala, hkrati tudi najboljša izbira za fino obdelavo drugega materiala. Rezalni parametri so odvisni od obdelovanega materiala, obdelovalnega postopka, stopnje prekinjenosti procesa odrezavanja, pričakovane obstojnosti orodja, geometrije obdelovanca, zahtevane ravni kakovosti obdelave ter stabilnosti procesa in obdelovalnega sistema, nenazadnje pa tudi od razpoložljivih orodnih materialov in geometrij.

Obstajajo soodvisnosti med delovno nalogo, ki jo opravlja rezalno orodje, lastnostmi orodja in rezalnimi parametri. Te odvisnosti lahko združimo v dve glavni skupini. Prvi niz odvisnosti vključuje material obdelovanca, rezalno hitrost in rezalni material. Sprememba kateregakoli od teh treh dejavnikov vpliva na preostala dva, ki ju je zato morda treba prilagoditi. Druga veriga odvisnosti obsega vrsto delovne naloge, rezalne parametre (podajanje in globina reza) ter geometrijske značilnosti rezalnega orodja

Optimizacija :

571