KOVINSKE KRISTALNE STRUKTURE

Lastnosti kovin so za človeštvo izrednega pomena. Zakaj imajo kovine nekatere tipične lastnosti, kot so trdota, trdnost, kovnost. Vzrok je v njihovi kristalni zgradbi. Običajno o kovini ne razmišljamo kot o kristalu, vendarle, če kovino potopimo v kislino, ki jo najedka, se nam pod mikroskopom pokaže kristalna zgradba. Kovine imajo pravilno strukturo – kristalno kovinsko strukturo. 

Za kristalno zgradbo je značilna prostorska geometrična urejenost. Atomi, ki se med seboj skoraj dotikajo, so postavljeni v točno opredeljenih smereh in oddaljenosti.

Zato so v kristalni zgradbi prisotne ravnine in smernice, ki potekajo skozi središča atomov. Veliko število smernic, na kateri ležijo atomi, se medseboj sekajo tako, da tvorijo prostorsko kristalno mrežo. Osnovna geometrična oblika (prizmatično telo), ki nastane, če središča bližnjih atomov povežemo z namišljenimi črtami, se imenuje kristalna rešetka ali celica. Kristalna rešetka se velikokrat ponavlja v vseh smereh prostora.

Glede velikosti osnovnih stranic kristalnih rešetk in kotih, ki jih med seboj tvorijo, poznamo sedem osnovnih kristalnih oblik oz. sistemov. Najbolj pogosta sta kubični in heksagonalni

Kristalni sistemrazmerje stranickotimožne oblike
triklinskia ,b, c so različneα,  β ,γ niso 900osnovna
monoklinskia ,b, c so različneα = γ = 900, b je različen od  900osnovna
rombičnia ,b, c so različneα= β =γ = 900osnovna,ploskovno in prostorno centrirana
tetragonalnia = b in so različne od cα= β = γ = 900osnovna,ploskovno in prostorno centrirana
kubičnia = b = cα= β = γ = 900osnovna,ploskovno in prostorno centrirana
romboederskia = b = cα= β = γ niso 900osnovna
heksagonalnia1 = a= a3 in so različne od cα= β = 900, = 1200osnovna in gosto zložena

Pojmi kristalna mreža, kristalna rešetka, ravnine in ostalo dejansko ne obstajajo. So namišljeni in so potrebni za lažje opisovanje in razumevanje zgradbe materialov. Koliko sosedov ima vsak atom in v kateri smeri so postavljeni, je odvisno od njihove zgradbe ter od zunanjih pogojev pri strjevanju. Teoretično ima vsak atom lahko največ 12 sosedov, ki se ga dotikajo. Takšna ureditev atomov je najgostejša in možna le pri heksagonalno gosto zloženi in ploskovno centrirani kocki.