Tehnologija na internetu

Ta objava naj ne bo sprejeta kot dokončna resnica; vsak naj raziskuje in preverja

 

TRDO KROMANJE

 Trdo kromanje je kemični nanos trdega kroma pri temperaturi 55° C neposredno na želeno mesto. Trdo kromanje se priporoča na področjih, kjer je prisotna abrazivna obraba – mehanska obraba in kjer je potrebna korozijska zaščita ter visoka gladkost. Izdelki, ki se trdno kromirajo; bati, batnice, cilindri v notranjosti, valji, razna vodila, ležajna mesta, razni polži, orodja za plastiko in livarstvo. Debelina trdega kroma je odvisna od potrebe. Od 5 mikronov do 1 milimetra (možno tudi več).

Vir: https://www.hartchrom-levart.com/#trdo-kromanje

S trdim kromanjem se doseže:

     -visoka obstojnost proti obrabi

     -visoka trdota do 64 HRc – 1100 HV

     -dobro korozijsko zaščito

     -kemično obstojno površino

     – visoko temperaturno obstojnost

     -nizek koeficient trenja

     -dobro oprijemljivost z materiali

Materiali, ki se lahko kromajo:

     -vsa jekla

     -nerjavna jekla

     -jeklene litine

     -sive litine

     -baker

KARBONITRIRANJE

To je postopek pri katerem se izdelek istočasno nitrira in cementira. Žarenje poteka pri temperaturah 700 do 800°C v sredstvih, ki vsebujejo ogljik in dušik. To so lahko plini (NH3 + CO) ali kopeli cianidnih, kloridnih in karbonatnih soli. Po žarenju izdelke zakalijo enako, kot pri cementiranju. Dosežki karbonitriranja so odvisni od temperature. Pri višjih temperaturah (800 do 830°C) je cementiranje bolj intenzivno. Pri nižjih temperaturah (700 do 800°C) je nitriranje bolj izrazito, zato je dosežena trdota večja, globina utrjevanja pa manjša. V drugem primeru se kaljenje izvrši pri nižjih temperaturah in v milejših hladilnih sredstvih.

Prednosti karbonitriranja:

-bistveno krajši čas (1 do 2 uri) 

-nižje temperature žarenja

-postopek je cenejši

Vzrok za večje hitrosti utrjevanja je bistveno večja aktivnost ogljika ob prisotnosti dušika

 BORIRANJE

Pri tem postopku, podobno kot pri cementiranju in nitriranju, se izdelki segrevajo v sredstvih, ki oddajajo bor. Temperature segrevanja so nad 850°C. Na površini izdelkov nastajajo tanke plasti spojin železa z borom, ki se imenujejo boridi. Boridi so trši od nitridov, zato je dosežena trdota izdelkov po boriranju 1500 do 2000 HV. Ta postopek je novejši, zato je podatkov o njem zelo malo.

Skip to content
WordPress Appliance - Powered by TurnKey Linux