TRDNA RAZTOPINA
Trdna raztopina nastane v primeru, ko je kristalno zrno zgrajeno iz atomov topila in atomov topljenca. Takšna kristalna zrna, v katerem so atomi dveh (ali več) komponent, se imenujejo zmesni kristali. Glede na lego atomov topljenca v kristalni mreži topila razlikujemo dva tipa zmesnih kristalov ali trdne raztopine.
Trdna raztopina substitucijskega ali nadomestnega tipa
Trdna raztopina intersticijskega ali vrinjenega tipa
Substitucijska trdna raztopina
nastane tako, da je v kristalnem zrnu določen delež atomov topila zamenjan z atomi topljenca (rdeči).
Take zlitine nastanejo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– približno enako velik premer atomov topljenca (± 15 %),
– enaka zgradba kristalne rešetke,
– mala razlika v elektronegativnosti,
– enaka valenca.
Pri teh zlitinah se lastnosti spreminjajo zvezno. To pomeni, da ni skokovitih sprememb, da so spremembe sorazmerne deležu topljenca v zlitini. V tem primeru je topnost komponent v tekočem in trdem stanju neomejena.
Intersticijska trdna raztopina
nastane na ta način, da se določen delež atomov topljenca vrine (v kristalni mreži) med atomi topila.
Pogoji za nastanek takih zlitin so:
– premer atomov topljenca L 0,59* premer atoma topila,
– topilo mora biti elektro bolj pozitivno od topljenca.
Pri tej zgradbi se pojavljajo večje deformacije (napake) kristalne mreže. To povzroča bistveno večje spremembe mehanskih lastnosti nastalih zlitin. V tem primeru je topnost bistveno manjša kot v prejšnjem.